Pretočne zmogljivosti temeljnega izpusta pregrade pod Sušo

2.11.2021

Namen raziskav pretočne zmogljivosti temeljnega izpusta je določitev maksimalne zmogljivosti temeljnega izpusta s popolnoma odprtima tablastima zapornicama. Pri tem gre za primer, ki v naravi na objektu ni načrtovan in naj nikoli ne bi nastopil, ker se po obratovalnih navodilih tok iz zadrževalnika pred tem v celoti preusmeri na preliv. Podatek o maksimalni zmogljivosti temeljnega izpusta in tudi diagram odvisnosti pretoka od kote zajezbe v visokovodnem zadrževalniku pa sta kljub temu pomembna za načrtovanje obratovalnega pravilnika in morebitnih varnostnih protokolov za primer izrednih dogodkov. Rezultat raziskav je pretočna krivulja temeljnega izpusta s popolnoma odprtima tablastima zapornicama, ki jo prikazuje Slika 1 in Slika 2.

Slika 1:  Diagram prostega odtoka skozi temeljni izpust – merjene točke in računska krivulja, celoten obseg pretokov
Slika 2:        Diagram prostega odtoka skozi temeljni izpust – merjene točke in računska krivulja, celoten obseg pretokov
Slika 3: Gladine v zajezbi pri značilnih pretokih skozi popolnoma odprt temeljni izpust – prerez skozi
temeljni izpust, realne situacije so do pretoka Q = 120 m3/s, pri višjih pretokih bodo zapornice priprte in bo gladina v zadrževalniku višja
Slika 4:        Gladine v zajezbi pri značilnih pretokih skozi popolnoma odprt temeljni izpust – prerez skozi preliv, realne situacije so do pretoka Q = 120 m3/s, pri višjih pretokih bodo zapornice priprte in bo gladina v zadrževalniku višja

Raziskave ozračenja zapornic temeljnega izpusta

Pri zapornicah, nameščenih v cevovodih in rovih pod tlakom se lahko pojavi težava z ozračenjem curka za zapornico. Ta je zlasti prisotna pri dolgih in zalitih odvodnih rovih, medtem ko pri rovih z zadostnim presekom, ki zagotavlja ozračenje po rovu od iztoka proti zapornicam, do težav prihaja le v primerih, kadar spodnja voda zalije odvodni rov in s tem zraku prepreči dostop.

Na hidravličnem modelu pregrade Pod Sušo je bilo zato preverjeno ozračenje zapornic pri projektnih in povišanih kotah spodnje vode. Preverjene so bile tudi spodnje vode, ki so za več kot 1m višje od računskih. Bistvena ugotovitev je, da v nobenem od primerov, tudi z do 1,9 m zvišano spodnjo vodo glede na projektno, ne pride do zalitja iztoka temeljnega izpusta. To nazorno prikazujejo fotografije Slika 7, Slika 8 in Slika 9 za primer odprtja zapornic a = 1,5 m, na katerih je vidno, da v vseh prikazanih primerih ostaja vodni skok in s tem sprememba režima toka iz deročega v mirni tok izven objekta, na samem iztoku pa ostaja prostega še več kot polovica iztočnega profila za izmenjavo oz. dostop zraka. Podobna, oz. še ugodnejša situacija je pri ostalih odprtjih zapornic.

Ugotavljamo, da sta odvodna rova zapornic dimenzionirana ustrezno, da do problemov ozračenja curka za zapornicami temeljnega izpusta ne prihaja.

Slika 5:Iztok iz temeljnega izpusta pri odprtju a = 1,5 m , pretoku 70 m3/s in za 1 m povišani spodnji vodi
Slika 6: Iztok iz temeljnega izpusta pri odprtju a = 1,5 m , pretoku 97 m3/s (Q10) in za 1,7 m povišani spodnji vodi
Slika 7: Iztok iz temeljnega izpusta pri odprtju a = 1,5 m , pretoku 120 m3/s (Q20) in za 1,9 m povišani spodnji vodi

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate fizični prikaz preliva, temeljni izpust ter temeljni iztok zadrževalnika pod Sušo.

DOSTOPNOST